Na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11) je Združenje gorskih kmetov Slovenije  na ustanovni skupščini dne 31. 3. 2023 in dopolnitve dne 20. 1. 2024 sprejelo naslednji

 

STATUT

ZDRUŽENJA HRIBOVSKIH IN GORSKIH KMETOV SLOVENIJE



  1.        člen

 

Ime, sedež, znak in žig:

 

  1. Ime združenja je: Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. Skrajšana oblika imena je Združenje HGKS.
  2. Območje delovanja: Združenje deluje na območju Slovenije.
  3. Združenje ima sedež: Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Plavški Rovt 14, 4270 Jesenice.
  4. Žig je okrogle oblike. V zgornjem delu žiga je grafični prikaz gora, v spodnjem delu je grafičen prikaz hribovske oz. gorske kmetije. Napis Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije (v nadaljevanju Združenje HGKS) je na zunanji zgornji strani. Združenje je pravna oseba zasebnega prava.

 




2.              člen

 

Namen Združenja je povezovanje hribovskih in gorskih kmetov – ne glede na njihovo velikost, zaščita interesov hribovskih in gorskih kmetov, skupno nastopanje, učinkovita predstavitev v širšem prostoru, dvig kvalitete življenja in opravljanje vseh dejavnosti, ki pripomorejo k izpolnitvi namena Združenja, saj Ustava Republike Slovenije, 71. člen, zahteva, da država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovskih kmetijah.



3.              člen

 

 

Naloge in cilji Združenja:

 

• izboljšanje pogojev kmetovanja na hribovskih in gorskih kmetijah;

• takojšnje zmanjšanje populacij divjadi in zveri, za določitev območij brez zveri

ter določitev vzdržnega staleža (leto 1993), ki mora omogočati nemoteno kmetovanje;

• višja podpora pridelavi hrane na hribovskih in gorskih kmetijah;

• nižja obdavčitev kmetijskih in gozdnih zemljišč ter neobdavčene državne podpore;

• krepitev zavesti in pripadnosti kmetstvu in zemlji, kar je osnova našega obstoja;

• spoštovanje ustavne pravice do kmetovanja;

• upoštevanje izjemne vloge hribovcev in gorjanov pri varovanju okolja, ohranjanju

poseljenosti odročnih krajev, ohranjanju stabilnega, socialnega, duhovnega, kulturnega

in ekonomskega okolja ter pri krepitvi kmečke identitete in slovenstva.

 

 

4.              člen

 

Javnost dela:

Delovanje združenja je javno. Javnost dela je zagotovljena z dostopom do vseh gradiv (programov, zapisnikov in ostalih gradiv) vsakomur, ki ima za to upravičen interes. Širšo javnost se obvešča predvsem preko sredstev javnega obveščanja, članstvo pa tudi preko interno dogovorjenih oblik.

 

Za javnost dela je odgovoren predsednik Združenja, za dajanje informacij v zvezi z delovanjem Združenja pa so pooblaščeni predsednik, podpredsednika in tajnik Združenja.



5.              člen

 

 

Članstvo:

 

Redni člani

 

·       So gorski in hribovski kmetje (ne glede na organizacijsko obliko in velikost), ki podpišejo izjavo o pristopu.

Članstvo je prostovoljno. Pogoj za članstvo je, da je kandidat nosilec kmetijske dejavnosti ali član kmetije. Oseba, ki želi postati član društva, posreduje združenju izpolnjeno pristopno izjavo.


Podporni člani

  • So fizične osebe, ki kažejo interes po podpori delovanja Združenju.

Članarina podpornih članov, ki so fizične osebe, je enaka članarini rednih članov.

 

  • Ali pravne osebe, ki izkažejo interes po podpori delovanja Združenja.

Višina članarine podpornega člana, ki je pravna oseba, je večkratnik članarine rednih članov, sprejet na občnem zboru.

 

·       O sprejemu podpornega člana odloča upravni odbor, njegova odločitev je dokončna.

Podporni član Združenja nima glasovalne pravice in ne more biti imenovan v organe združenja.   

 

Častni člani

 

  • So fizične osebe, ki s svojim delovanjem ali podporo Združenju pripomorejo k delovanju in/ali ugledu Združenja.
  • Sprejem častnega člana lahko predlaga eden ali več rednih članov.
  • Pridobitev statusa častnega člana ugotavlja Upravni odbor.
  • Častni član nima glasovalne pravice na občnem zboru.
  • Častni član ne plačuje članarine.
  • Častni član ne sme delovati v nasprotju z interesi Združenja.



6.              člen

 

Pravice in dolžnosti (obveznosti) članov: 

 

Pravice in mandati:

  • Vsak član je redno obveščen o delovanju Združenja.
  • Vsak član lahko uporablja storitve Združenja v skladu s statutom.
  • Vsak član ima pravico biti seznanjen s programom dela in finančno materialnim stanjem Združenja.
  • Člani imajo pravico sodelovati in glasovati na skupščini (občnem zboru).
  • Člani imajo pravico, da volijo in so izvoljeni v organe Združenja.
  • Člana Združenja lahko ob pisnem pooblastilu zastopa član istega kmetijskega gospodarstva.

 

Dolžnosti (obveznosti):

  • redno plačevanje članarine, določene na skupščini;
  • obveza, da po svojem znanju in sposobnostih prispevajo k uveljavitvi namenov (ciljev) in nalog Združenja;
  • ravnati se po statutu in sklepih organov Združenja;
  • skrbeti za sredstva in ugled Združenja;
  • sodelovati pri javnih dogodkih, ki jih organizira Združenje.

 

7.              člen

 

Prenehanje članstva:

 

  • s prostovoljnim izstopom,
  • z izključitvijo (disciplinsko, neplačevanje članarine 2 leti),
  • s prenehanjem opravljanja kmetijske dejavnosti,
  • s prenehanjem delovanja Združenja.

 

Izstop je potrebno v pisni obliki sporočiti predsedniku Združenja, predpogoj za izstop je poravnana obveznost do Združenja.

 

Član je lahko izključen, če kljub opominom ne izpolnjuje svojih s statutom določenih obveznosti, škodi interesom Združenja ali ne izpolnjuje finančnih obveznosti do Združenja.

 

Izključitev zaradi neplačevanja članarine se izvrši 30 dni po poslanem opominu, ki vsebuje obvestilo o izključitvi ob primeru neplačila neplačanih 2 članarin. V kolikor bi kmet (član) ponovno želel postati član Združenja, mora pred ponovnim članstvom poravnati vse neporavnane članarine in obveznosti do Združenja. Kot neporavnana članarina se šteje članarina za vsa leta, ko je bil član združenja in članarine ni plačal. Za leta, ko član ni bil član na podlagi izstopne izjave, se članarina ob ponovnem vstopu v Združenje ne plača.

 

Člana zaradi drugih kršitev izključi častno razsodišče po njegovem zagovoru. Sklep o izključitvi se skupaj z razlogi izreče v pisni obliki. Član ima pravico, da se v roku 15 dni pritoži na sklep Častnega razsodišča. Pritožba se vloži v pisni obliki, o njej odloča naslednja skupščina z navadno večino glasov, vendar pritožba ne zadrži sklepa.

 

8.              člen

 

Organi Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije

 

Organi Združenja so: skupščina (občni zbor), upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče.

 

Mandat izvoljenih v organe Združenja traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Mandat predsednika in obeh podpredsednikov traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

 

 

8.1. Skupščina (občni zbor)

 

je najvišji organ Združenja in voli druge organe Združenja. Sestavljajo jo vsi redni člani. Skupščina je lahko redna ali izredna. Sklepi skupščine so obvezni za vse člane.

 

Redno skupščino skliče predsednik Združenja enkrat letno. Skupščino se skliče pisno najkasneje 7 dni pred predvidenim zasedanjem. Kot pisno se šteje tudi obveščanje po elektronski pošti.

 

Izredno skupščino skliče predsednik po potrebi ali če to zahteva več kot tretjina članov ali več kot polovica upravnega odbora ali nadzornega odbora, če slednji ugotovi nepravilnosti v materialno-finančnem poslovanju. Če predsednik ne skliče izredne skupščine v 30 dneh po zahtevi, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval. Izredna skupščina sklepa le o stvareh, zaradi katerih je bila sklicana.

 

Skupščina je javna. Otvori jo predsednik združenja, ki jo vodi ali pa jo vodi delovno predsedstvo. Skupščina je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica članov. Če v predvidenem času skupščina ni sklepčna, se začetek odloži za eno uro, nakar skupščina veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 10 % članov, vendar ne manj kot 3. O delu skupščine se piše zapisnik.
Skupščina sprejema sklepe z navadno večino glasov navzočih članov, pri enakem številu glasov odloča glas predsednika. Glasovanje je praviloma javno. Glasovanje je tajno, če to zahteva večina prisotnih članov. Za sklepe o spremembi statuta ali prenehanju delovanja združenja je potrebna dvotretjinska večina navzočih članov.

 

Redna skupščina razpravlja in sklepa:

  • o programu dela ZHGK Slovenije,
  • voli predsednika ZHGK Slovenije,
  • izvoli in razreši upravni odbor, nadzorni odbor, razsodišče oz. njihove člane,
  • odloča o finančnem programu in programu aktivnosti,
  • odloča o zaključnem računu in poročilih organov združenja,
  • odloča o višini članarine,
  • sprejema nove člane,
  • sprejema statut in njegove spremembe,
  • odloča o prenehanju delovanja združenja,
  • odloča o  nakupu in prodaji nepremičnin,
  • odloča o pritožbah zoper sklepe drugih organov združenja,
  • sprejema glavne usmeritve in stališča ZHGKS.

 

8.2. Upravni odbor

 

Upravni odbor sestavlja 11 članov. Upravni odbor izvoli skupščina. Upravni odbor sestavljajo predsednik, ki je hkrati predsednik Združenja, dva podpredsednika in še osem članov, ki so praviloma izbrani tako, da zastopajo vsa območja Slovenije. Člana UO sta tudi tajnik in blagajnik Združenja, če sta člana Združenja.

Upravni odbor lahko poveri administrativne naloge tajnika in naloge blagajnika tudi drugi osebi, ki ni član Združenja.  

Predsednika Združenja, oba podpredsednika (1. in 2. podpredsednik) in člane upravnega odbora izvoli skupščina neposredno. Zadolžitve pa določijo člani upravnega odbora med seboj ali med drugimi člani na prvi seji po izvolitvi. Če član predčasno izstopi, člani upravnega odbora imenujejo do naslednje skupščine nadomestnega člana z območja, kjer je bil bivši član. Za svoje delo predsednik in člani UO odgovarjajo skupščini.

Upravni odbor je sklepčen, če so vabljeni vsi njegovi člani in prisotna več kot polovica članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov. Ob enakem številu odloča glas predsednika. Če ta ni prisoten, odloča glas 1. podpredsednika, nato pa glas 2. podpredsednika. Na seji se vodi zapisnik, ki se potrdi na naslednji seji, podpiše pa ga predsednik oz. 1. oz. 2. podpredsednik in tajnik oz. zapisnikar.

 

Upravni odbor vodi Združenje med zasedanji skupščine in sprejema potrebne odločitve, ki niso izrecno v pristojnosti skupščine ter drugih s tem statutom določenih organov; predvsem pa izvaja sklepe skupščine, upravlja s premoženjem, pripravlja skupščine in potrebna gradiva, izvaja delovni in finančni program dela, ugotavlja izpolnjevanje pogojev za sprejem članov, sklepa o sklenitvi pogodb ali zanje pooblasti tajnika in ustanavlja stalne ali občasne oblike dela.

 

Predsednik je zakoniti zastopnik Združenja. Zastopa in predstavlja Združenje in je v skladu z zakonom odgovoren za delovanje Združenja. Sklicuje in vodi seje Upravnega odbora. V primeru odsotnosti ga nadomešča 1. podpredsednik, ki ima samostojno in neomajno pravico, če tudi tega ni, pa 2. podpredsednik z enakimi pooblastili. Vsakdo, ki ga predsednik pooblasti, je, enako kot predsednik, odgovoren Upravnemu odboru.

Upravni odbor lahko formira stalne in občasne oblike dela (odbore, komisije, svete), ki so zadolženi za opravljanje nalog. Število članov komisij je poljubno, predsedniki komisij morajo o delu poročati upravnemu odboru.

Upravni odbor določi tajnika Združenja, ki skrbi za opravljanje strokovnih, administrativnih  in drugih nalog povezanih z delovanjem Združenja in izvajanjem sprejetih programov.

 

 

8.3. Nadzorni odbor

 

Nadzorni odbor sestavlja pet članov. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora, lahko pa sodelujejo na njegovih sejah brez pravice odločanja. Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov. Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe z večino glasov.

 

Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo organov združenja, opravlja nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem združenja in pregleda zaključni račun. Predlaga razrešnice organov oz. sprejem njihovih poročil. Nadzorni odbor je odgovoren skupščini in ji mora pismeno poročati vsaj enkrat letno.

 

 

8.4. Razsodišče

 

Razsodišče sestavljajo trije člani. Razsodišče sprejme veljavne sklepe, če so prisotni vsi trije člani in zanjo glasujeta vsaj dva člana.

 

Razsodišče poravnava vse spore, ki nastanejo med člani ali med člani in organi združenja. Vodi disciplinski postopek in izreka kazni za prekrške članov.

Za prekrške se šteje nespoštovanje statuta in sprejetih sklepov in vsaka druga dejavnost, ki utegne huje prizadeti delovanje in ugled združenja. Članu lahko izreče opomin, javni opomin ali izključitev. Prizadeti član se lahko pritoži na skupščino, kar pa ne zadrži izvršitve sklepa.

 

Za disciplinski postopek se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku. Razsodišče je za svoje delo odgovorno skupščini.



9.              člen

 

Finančna sredstva in finančno-materialno poslovanje  

(Viri financiranja in poraba presežka)

 

Namen, naloge in delovanje združenja so nepridobitne. Ustvarjeni presežki prihodkov nad odhodki se porabijo za dejavnost združenja v skladu s statutom oz. z osnovnim namenom Združenja.

 

Združenje pridobiva sredstva za svoje delovanje s članarino, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti Združenja, iz javnih sredstev, s prispevki donatorjev oz. sponzorjev, z darili in volili in iz drugih virov, pridobljenih v skladu z zakonom.

 

Finančno in materialno poslovanje združenja se vodi po načelu dobrega gospodarja in v skladu z veljavno zakonodajo ter računovodskimi standardi za društva.

Združenje posluje preko transakcijskega računa. Finančno-materialno poslovanje Združenja je javno.

Finančno poslovanje vodi blagajnik. Blagajnik je lahko član Upravnega odbora ali zunanji član.

Podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju Združenje zagotavlja z vodenjem poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva. V kolikor blagajnik ni v stanju pripraviti letni finančni obračun, za ta namen Združenje prosi računovodski servis.

 

Finančne listine podpisuje predsednik, če je odsoten, pa 1.  oz. 2. podpredsednik Združenja.

 

 

10.           člen

 

Združenje preneha z delovanjem s sklepom skupščine, sprejetim z dvotretjinsko večino, ali po Zakonu o društvih.

V primeru prenehanja delovanja društva po poravnavi vseh obveznosti v skladu z 31. členom Zakona o društvih preide premoženje združenja na društvo, združenje ali drugo obliko združevanja, s sorodnimi interesi. Sklep o prenosu sprejme skupščina (občni zbor).



11.           člen

 

Ta statut je na osnovi Zakona o društvih (UL. RS št. 64/11) sprejela skupščina dne 31. 3. 2023. Veljati začne takoj, uporabljati pa se začne, ko pristojni upravni organ ugotovi, da je v skladu z zakonom o združenjih.

 

 

Predsednik Združenja: